»Tukaj lahko vidite ostanke sobe, ki je nekoč služila kot …« glas turističnega vodiča odmeva med starimi grajskimi zidovi, ko nenadoma zaslišim čuden zvok. Počakam trenutek, da se skupina oddalji in uho prislonim na hladen kamen. Klik. Stena oživi in se prične počasi odpirati. Srce mi razbija, razum mi pravi, naj nekoga pokličem, a nekakšna sila me privlači in mi šepeta Vstopi… Stopim korak naprej, ko se zid sunkoma zapre za mojim hrbtom. Pogled mi zakrije tema. Nosnice mi napolni vonj po strohnelem. Tipam pred sabo. Pajčevine se mi zapletajo v obraz. Na zatilju začutim dih. Počasi se obrnem. Nekaj je tam. Svetlikajoče oči se zazrejo naravnost vame…